...ljubim dotik trave pod podplati in žuborenje potokov,ki tečejo mimo mene...šumenje vetra v drevesnih krošnjah mi je bilo vedno lepa glasba in pogled na polja .....oh... narava se nikoli ne izčrpa;tam globoko v stvareh živi čudovita svežina...
...ob čudoviti družbi , srebanju odličnega čaja sem se po dolgem času počutila zares svobodno...imela sva sončni žarek na ramenih in veter v laseh.....
Včerajšnjo soboto bi označila z čisto desetko....jutro se je pričelo z prelepim mižikanjem sonca,nadaljevalo z vožnjo proti kamniškim gozdovom in žuborenju kamniške bistrice.....nato pa opazovanje lepot gozda in vzponom do Velike planine. Ves čas po poti sem razmišljala o travnatih bilkah ,rastlinju in ugotavljala,da travna bilka ni nič manj kot popotnica zvezd.....da narava tako blago ozdravi vsako rano...z meditacijo tisočev drobnih mahov in gliv...tudi razpadajoče se lubje zažari od neizmerne lepote...