Ti veš, da so jutra kot majhni otroci in čista svežina odprtega okna je polna nemira... ti veš,da kot sonce se znova rodiva in nočna tišina minulega dneva je brezno spomina.... ti veš, da ljubezen ni prava beseda in dolgi romani današnjega časa so polni praznine.... ti veš, da že dolgo sva sama na poti in da stopinje neznanega para so našli le redki..... Zato me že stotič poljubiš kot prvič in najina zgodba se znova začenja. Med nama je zopet skrivnostna bližina in dan bo prepoln hrepenenja... Feri Lainšček
metkin slikarski atelje in slikarska šola